Pripravili smo celovit vodnik, ki odgovarja na vsa ključna vprašanja.

Po novem zakonu (ZDoh-2AA) je božičnica postala obvezna pravica iz delovnega razmerja. Ne gre več za dobro voljo delodajalca, temveč za zakonsko obveznost.

Najboljša novica za zaposlene? Znesek je v celoti neobdavčen. To pomeni, da je bruto enak neto znesku – na vaš račun bo prispelo točno 639 evrov.

Za podjetja nov zakon prinaša predvsem eno stvar: nov strošek. A zgodba ni tako enostavna.

1. Davčni ščit je ključnega pomena Čeprav je božičnica za zaposlenega neobdavčena, je za podjetje davčno priznan odhodek. To pomeni, da si podjetje z izplačilom zniža osnovo za davek od dohodkov. Realni strošek za podjetje je tako nižji od izplačanega zneska – pri 19 % davku znaša približno 518 evrov.

2. Kaj pa, če podjetje ne zmore? Zakonodajalec je predvidel rešitev za podjetja v likvidnostnih težavah. Ta lahko izplačilo odložijo do 31. marca 2026 ali pa takoj izplačajo manjši del (160 €) in preostanek kasneje. A pozor, ta možnost je vezana na pogoj, da se poslovodstvu ne izplačajo nagrade.

Ste se zaposlili med letom? Če niste bili zaposleni celo leto, vam pripada sorazmerni del božičnice. Za vsak polni mesec zaposlitve vam pripada 1/12 zneska, kar je približno 53 evrov.

Kaj pa normiranci? Tukaj je zgodba drugačna. Normirani s.p.-ji z zaposlenimi morajo božičnico izplačati, vendar si s tem stroškom ne morejo znižati davčne osnove. Zanje je to polni finančni udarec v višini 639 evrov na zaposlenega. To je lahko kaplja čez rob, zaradi katere se splača premisliti o prehodu na “navadni” s.p.

Nova božičnica je več kot le dodaten denar pred prazniki. Je pomemben premik v delovni zakonodaji, ki prinaša tako priložnosti kot izzive. Bodite pripravljeni!